Srce Jezusovo
- češčenje
|
Papež
Pij XII. je v okrožnici o Srcu
Jezusovem (Haurietis aquas)
zapisal:
Češčenje Srca Jezusovega
je »najuspešnejša šola
Božje ljubezni« (št. 72).
To češčenje je »naravno
vzcvetelo iz žive vere in gorečega
češčenja Božjega Odrešenika
in njegovih poveličanih ran,
ki so kot znamenje njegove neizmerne
ljubezni v največji meri vplivale
na duše« (št. 52).
|
Srce
Jezusovo nam »predstavlja
in nazorno postavlja pred oči
vso ljubezen, s katero nas je
Kristus ljubil in nas še sedaj
ljubi. Prav zato je treba pripisovati
češčenju presvetega Srca tolikšen
pomen in ga imeti za najbolj
dovršeno praktično izpovedovanje
krščanske vernosti. (…)
Češčenje presvetega Srca Jezusovega
je po svojem bistvu češčenje
tiste ljubezni, s katero nas
Bog ljubi po Jezusu, in hkrati
dejanski izraz naše ljubezni,
s katero mi ljubimo Boga in
svojega bližnjega. (….)
Za svoj namen ima, da nas privede
do najpopolnejše in najbolj
dovršene ljubezni do Boga in
do bližnjega, do tiste ljubezni,
ki vsak dan bolj velikodušno
izpolnjuje novo zapoved«
(št. 60).
Srce Jezusovo
- papež Janez Pavel II.
Papežu
Janezu Pavlu II. je češčenje
presvetega Jezusovega Srca zelo
pri srcu. V nagovoru ob 300.
obletnici smrti sv. Marjete
Marije Alakok je povedal: »Ko
sem bil leta 1986 kot romar
ob grobu sv. Marjete Marije,
sem prosil v duhu izročila Cerkve,
naj bi češčenje Srca Jezusovega
doživelo pristno prenovo. V
Srcu Jezusovem namreč človeško
srce spoznava resnični in edini
smisel svojega življenja in
poslanstva. Samo v Kristusovem
Srcu dobi človek zmožnost, da
more ljubiti.«
Isti
papež je v nekem drugem nagovoru
dejal: »Bistvene prvine
te pobožnosti so stalno vključene
v duhovnost Cerkve skozi vso
njeno zgodovino. Od vsega začetka
je Cerkev zazrta v prebodeno
Srce križanega Kristusa, iz
katerega sta pritekli kri in
voda, simbola zakramentov, ki
vzpostavljajo Cerkev.«
Srce Jezusovo
- katekizem katoliške Cerkve
Katekizem
katoliške Cerkve uči: »Jezus
nas je vse in vsakogar poznal
in ljubil v času svojega življenja,
svojega smrtnega boja in svojega
trpljenja ter se daroval za
vsakogar od nas: 'Božji Sin
me je vzljubil in daroval zame
sam sebe' (Gal 2,20). Ljubil
je nas vse s človeškim Srcem.
Zaradi tega Jezusovo presveto
Srce, prebodeno zaradi naših
grehov in za naše zveličanje,
velja za prav posebno znamenje
in simbol … tiste ljubezni,
s katero Božji Odrešenik ljubi
večnega Očeta in prav vse ljudi«
(št. 478).
V
Direktoriju za ljudske pobožnosti
je zapisano: »Brez dvoma
je bila in je še vedno pobožnost
k Zveličarjevemu Srcu ena izmed
najbolj razširjenih in priljubljenih
oblik ljudske pobožnosti. V
luči Svetega pisma izraz 'Kristusovo
Srce' označuje skrivnost samega
Kristusa, celovitost njegovega
bivanja, njegovo osebo v najbolj
osebnem in bistvenem jedru:
označuje Božjega Sina, neustvarjeno
modrost; neskončno ljubezen,
začetek odrešenja in posvečevanja
vsega človeštva. 'Kristusovo
Srce' je sam Kristus, učlovečena
in zveličavna Beseda, ki v Svetem
Duhu na znotraj objema Očeta
in ljudi, svoje brate, z božjo-človeško
neskončno ljubeznijo«
(št. 166).
Pobožnost
v čast Jezusovemu Srcu »od
vernikov zahteva temeljno držo,
izhajajočo iz spreobrnjenja
in duha zadoščevanja, ljubezni
in hvaležnosti, apostolskega
prizadevanja in posvečenja v
odnosu do Kristusa in njegovega
odrešilnega dela. Zato jo Apostolski
sedež in škofje priporočajo
in pospešujejo njeno prenovitev«
(št. 172).
Srce
Jezusovo in Srce Marijino
Češčenje
Marijinega Srca
|
V
istem Direktoriju je o Marijinem
brezmadežnem Srcu zapisano:
»Dan po prazniku presvetega
Jezusovega Srca Cerkev obhaja
spomin Marijinega brezmadežnega
Srca. Bližina obeh praznikov
je že sama po sebi liturgično
znamenje njune tesne povezanosti:
skrivnost Odrešenikovega Srca
se prenaša in odseva v Srcu
Marije, ki je Kristusova sopotnica
in učenka.
|
Kakor praznik presvetega
Srca združuje Kristusove odrešenjske
skrivnosti in jih usmerja k
njihovemu izviru, natančno k
srcu, tako je spomin Marijinega
brezmadežnega Srca vseobsegajoče
obhajanje 'srčne' pridružitve
Matere k odrešenjskemu delu
Sina: od učlovečenja do smrti
in vstajenja, do daru Svetega
Duha« (št. 174).
Srce
Jezusovo
|