|
Življenje
iz vere, upanja in ljubezni
Neka žena
je zapisala: »Jezusovemu in Marijinemu
Srcu sem se posvetila pred dvema letoma.
- Priprave in pričakovanje tega dogodka so
bili nepozabni, pa vendar kasneje spoznaš,
da je to komaj začetek, saj ko daš svoj
'da' Jezusu in Materi Božji, poti nazaj
ni več. Še globlje se zaveš in začutiš njuno
prisotnost v svojem življenju, spoznaš,
da si delček žive reke, ki te vodi k Bogu.
Zame je posvetitev kot živ organizem, ki
v meni raste in se širi vsak dan, katerega
razsežnosti postajajo neverjetne.
- V svojem
življenju zaznavam številne drobne čudeže,
-
ki mi razsvetljujejo različne situacije,
-
pripeljejo do pravih odgovorov ob pravem
času,
- mi olajšujejo življenje,
- skratka poskrbijo,
da vera, upanje in ljubezen rastejo in se
krepijo,
- se postavljajo na stabilnejše temelje
in poganjajo močnejše korenine.
Moja želja
po sveti maši raste iz dneva v dan, prav
tako tudi želja po molitvi in zavedanje
pomembnosti svete spovedi; milosti, ki jih
lahko po njej dobimo, so neprecenljive.
Sprava, ljubezen in odpuščanje so postali
temelji mojega krščanskega življenja in
vsa ta spoznanja ter občutke želim deliti
med bližnje in tudi druge ljudi.
Kakšna
radost je v meni, ko vidim,
- kako se prižge
iskra upanja ranjenemu,
- obupanemu,
- bolnemu
človeku, ki želi samo droben nasvet, pa
vendar dobi mnogo več,
- ali kadar se naseli
mir v srca ljudi, ko poslušajo Božjo besedo,
v kateri so našli odgovor za svoj problem!
Spoznala sem, da je življenje preprostejše,
lažje in veliko bolj mirno, kadar predam
svoje življenje v Božje roke in zaupam,
da karkoli se zgodi, je v skladu z Božjo
voljo in takrat se z lahkoto spoprimem z
vsemi preizkušnjami ter težavami, ki zaradi
odsotnosti strahu zgubijo svojo razdiralno
moč.
Verujem, da mi je prav posvetitev presvetemu
Srcu Jezusovemu in brezmadežnemu Srcu Marijinemu
dala občutek varnosti, ki je neprecenljiv.
Nič več se ne bojim prihodnosti, nič več
se ne ubadam s tako znanim 'kaj pa, če …'
Popolnoma varna sem, Bog me ljubi …
Zaupam
vanj in verujem, da je njegova volja najboljša
zame, da srečujem in spoznavam ljudi, katere
mi on pošlje na pot, situacije, katere on
želi, da doživim, spoznavam stvari, katere
me želi naučiti.
Hvaležna sem Materi Božji
in našemu Gospodu Jezusu Kristusu, da sta
me poklicala na to pot vere, upanja in ljubezni.«
Pot vere,
upanja in ljubezni je pot prijateljstva
z Jezusom in Marijo. Po Mariji k Jezusu!
To je nekaj enkratnega.
Nikomur drugemu
ne morem svojega srca podariti na tak način,
kakor ga podarim Jezusu.
To prijateljstvo
je tako tesno, da Jezus ni le ob meni, ampak
je v mojem srcu. Vanj prihaja v svetem obhajilu.
Prijateljstvo z Jezusom se poglablja, če
je naša duša vedno bolj čista, nenavezana
na zemeljske reči, prosta grehov, pripravljena
na darovanje.
Če smo v
prijateljstvu z Jezusom, nam izpolnjevanje
njegove volje ni težko. V tem se pokaže,
koliko je naše prijateljstvo pristno. Ker
vemo, da vsak greh Jezusa žali, bomo še
posebej pazili, da ne bomo delali grehov.
Pisatelj
Hoje za Kristusom razmišlja o Jezusovi občuteni
navzočnosti in odsotnosti:
“Brez Jezusa
biti je živ pekel, a z Jezusom biti je sladek
raj.
- Če je Jezus s teboj, ti ne more škodovati
noben sovražnik.
- Kdor najde Jezusa,
- najde
dragocen zaklad,
- najde dobro,
- ki je nad
vse dobro.
In kdor izgubi Jezusa, neizmerno
veliko izgubi in več kakor ves svet. Najubožnejši
je, kdor živi brez Jezusa, in najbogatejši
je, kdor si je z Jezusom dober.”
Kjer je
Jezus, tam je tudi njegova in naša Mati.
Ko se po dobri pripravi zavestno z vsem
srcem podarimo Materi Božji in po njej Jezusu
Kristusu, se za nas začne novo življenje,
življenje iz vere upanja in ljubezni. Marija
in Jezus stopita v naše življenje in ga
usmerjata na pot svetosti.
- Presveto
Srce Jezusovo, usmili se nas!
- Brezmadežno
Srce Marijino, bodi naše rešenje!
|
