Izkušnja
Božje ljubezni
Neka
žena in mati je izpovedala:
»Ljudje me večkrat vprašajo:
'Zakaj so potrebne duhovne vaje,
molitvene skupine, karizmatična
srečanja, češčenje Gospoda Jezusa
Kristusa v najsvetejšem oltarnem
zakramentu, posvetitev Jezusovemu
in Marijinemu Srcu, mesečna
spoved …, zakaj nista dovolj
nedeljska maša in spoved pred
veliko nočjo?'
- Rada
jim odgovorim, da je razlika
v intenzivnosti izkušnje in
v sami duhovni rasti ter želji
po njej.
Te oblike duhovnega
življenja nam ne dajejo v prvi
vrsti teološkega znanja, ampak
predvsem prečudovito izkušnjo
Boga, izkušnjo zaljubljenosti
vanj ter izkušnjo, da nas vse
izredno ljubi. Takšna izkušnja
deluje na naša srca bolj kot
vsaka beseda in le gola teorija.
Potrebujemo izkušnjo Boga, ki
nas osvaja in nas sčasoma tudi
'zasvoji'.
Kadar
se vračam z romanja, karizmatičnega
srečanja in češčenja Najsvetejših
Src, rada rečem ljudem: 'Popolnoma
sem zadeta od Božje ljubezni.
Gospod je moj pastir, nič mi
ne manjka.' Vprašanje, ki se
mi ob tem poraja, je tesno Izkušnje.
povezano
z našo slovensko mladino, ki
se zastruplja z drogo in alkoholom
ter išče različne oblike telesne
omame. Kako bi mi, kristjani,
približali to obliko 'omame',
'zadetosti' svojim slovenskim
najstnikom, otrokom, kako doseči,
da bi Bog zasvojil tudi njihova
mlada, ljubezni lačna srca?
Če nimajo vzora in možnosti
izkušnje v okviru svoje družine,
sploh ne vedo, kako hrepenijo
po Božji ljubezni in ne po telesnih
užitkih. En del rešitve vidim
v posvetitvi Presvetima Srcema.
Ljube matere, babice, ljubi
starši, mi smo tisti, ki imamo
dolžnost do svojih otrok, do
Izkušnje.
slovenske mladine, mi smo tisti,
ki moramo poskrbeti za trdne
temelje, da naši otroci prejmejo
zakramente in s tem damo Gospodu
možnost, da vstopi v njihova
življenja.
Samo tako se zasadi
seme Božje ljubezni, samo tako
bodo lahko izkusili Svetega
Duha, to prečudovito, sladko,
opojno ljubezen, ki nas osvaja
in 'omamlja'.
Posvetimo sebe
in svoje družine Presvetima
Srcema, predajmo jima naše otroke,
družino, vso slovensko mladino
in molimo ter upajmo, da iskrica
te ljubezni preskoči tudi na
vse nam ljube ljudi.
Srce Jezusovo
in Marijino sta trden steber
naše ljubezni in varnosti, objem
zavetja, varen pristan za naša
ranjena, žalostna srca, za naše
križe in težave. Sta naše edino
rešenje in naša največja radost.
- Ne
smemo se sramovati svoje vere
ali misliti, da je naša vera
le naša osebna izkušnja. Naš
Gospod želi od nas, da smo njegovi
apostoli.
- Pričujmo, pomagajmo
drugim in povabimo ljudi v molitvene
skupine, na romanja, na češčenje
Najsvetejših Src.
To so prečudovite
izkušnje Božje ljubezni, ki
delajo čudeže v naših srcih
in v naših dušah. Ljubezen našega
Gospoda Jezusa Kristusa lahko
spremeni ta svet; pomagajmo
mu!« Tako nas spodbuja
ta žena in mati.
Mati
Terezija takole ugotavlja o
pomanjkanju medsebojne ljubezni
po naših družinah: Izkušnje.
- »Mislim,
da je današnji svet postavljen
na glavo in da ljudje toliko
trpe, ker je tako malo ljubezni
po domovih in v družinskem življenju.
- Nimamo časa za svoje otroke,
nimamo časa drug za drugega,
ni časa, da bi se veselili drug
drugega!
- Ko bi le mogli povrniti
v svoja življenja tisto življenje,
ki so ga živeli Jezus, Marija
in Jožef v Nazaretu; če bi mogli
iz svojih domov napraviti drugi
Nazaret, mislim, da bi zavladala
na svetu mir in veselje … Naučimo
se ljubezni v svoji družini!
- V svoji lastni družini imamo
morda zelo uboge ljudi in jih
sploh ne opazimo. Nimamo časa,
da bi se jim nasmehnili, nimamo
časa, da bi se pogovorili drug
z drugim. Prinesimo to ljubezen,
to nežnost v naš lastni dom
in videli bomo razliko!«
- Presveto
Srce Jezusovo, usmili se nas!
-
Brezmadežno Srce Marijino, bodi
naše rešenje!
Izkušnje.
Če želite biti obveščeni
o dejavnostih Odbora za
posvetitev JMS, vpišite spodaj
svoje kontaktne podatke. Polja,
ki so označena
z modrim, je potrebno
obvezno
izpolniti.
|