Posvetitev posameznikov, družin in župnij

Posvetitev posameznikov, družin in župnij

Prisluhnimo poročilu nekega župnika: Na posvetitev posameznikov in družin smo se v župniji pripravljali z devetdnevnico, in sicer po knjižici: Nihče nima večje ljubezni.

Opravili smo jo v nedeljo po prazniku Srca Jezusovega leta 2001. Tisti, ki so se za posvetitev odločili, so prišli po kartončke s posvetitveno molitvijo. Na začetku obreda, po pridigi, sem blagoslovil spominske podobe in svetinjice.

Nato smo stoje zmolili posvetitveno molitev, nakar mi je vsak posameznik prinesel podpisani kartonček, jaz pa sem mu čestital, izročil čudodelno svetinjico ter njegov kartonček položil na oltar. Posvetitev je ob tej priložnosti opravilo 85 posameznikov.

Naj omenim, da sem posvetitev posameznikov in družin imel že v prejšnji župniji.

Tam smo se  na ta dogodek pripravljali skoraj celo leto 1999. Posvetitev je opravilo kar 220 posameznikov. Nekatere družine pa so me povabile domov, kjer smo po pogovoru in molitvi opravili obred za posvetitev družine. Posvetitev so verniki potrdili tudi s podpisi na spominski podobi.

Posvetitev župnije Stara Loka pa sem kot župnik opravil v letu 2002, prav tako v nedeljo po prazniku Srca Jezusovega.

Tako kot za posvetitev posameznikov in družin sem tudi o tem dogodku pisal v župnijskem listu in vernike povabil k pripravi in sodelovanju.

V župniji smo pred dvema letoma vpeljali junijsko pobožnost na čast Jezusovemu Srcu Vrtnice. Tako sem v devetdnevno molitveno pripravo vključil letošnje vrtnice, ki so še posebej poudarjale usmiljenost Jezusovega Srca. Odločil sem se za edninsko posvetitveno molitev

Vernikom sem razložil: »Kakor je papež oktobra leta 2000, skupaj s škofi vsega sveta, pred kipom Fatimske Marije, izročil in posvetil svet njenemu Srcu, želimo tudi mi izročiti in posvetiti našo župnijo po Marijinem Srcu Božjemu Srcu.«

Ljudje so posvetitev zelo globoko doživeli. Neka gospa mi je rekla, kako jo je posvetitvena molitev tako zelo nagovorila, da jo molijo doma, po delih, kot večerno molitev. Kmalu za tem smo imeli duhovno obnovo župnijskega sveta in smo ga prav tako posvetili Jezusovemu in Marijinem Srcu.

• Med vidne sadove posvetitve lahko štejem redno češčenje Najsvetejšega ob četrtkih, ki vsebuje rožni venec, Božjo besedo, spontano slavljenje, zahvale in prošnje posameznikov, litanije, skupno molitev za vsakdanje darovanje Jezusovemu in Marijinemu Srcu ter blagoslov z Najsvetejšim.

Omembe vredna novost je tudi ta, da smo na pobudo mladega zakonskega para začeli s češčenjem Najsvetejšega vsak prvi petek ob 20. uri, ki je namenjeno še posebej mladim, sicer pa so vsi dobrodošli. Program pripravita zakonca sama, mi ga pokažeta in ga nato skupaj dokončno oblikujemo.

• Ugotavljam, da se je povečalo število obhajil in doživljam zelo lepe sprave z Bogom tistih ljudi, ki so ves povojni čas živeli daleč od Boga in Cerkve.

• Te milosti še posebej pripisujem molitvam pred Najsvetejšim, saj se tam vedno spomnimo, da je Jezus prišel za bolne in ne za zdrave, in še posebej molimo za tiste, ki so se oddaljili od naše župnije.

• Lepo število družin je tudi uredilo pred Bogom svoj zakonski stan. Čutiti je, da pri župljanih narašča  odgovornost za izročitev vere prihodnjim rodovom, za novo evangelizacijo v vseh možnih oblikah, začenši pri najmlajših (katoliški vrtec, šola).

• Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
• Brezmadežno Srce Marijino, bodi naše rešenje!