Otrok
 

Otrok

   

Po Mariji k Jezusu

Devica Marija, kraljica in mati naših družin

V Mati v službi življenju po vzoru Device Marije

Obisk fatimske Kraljice miru v Sloveniji

Prikazovanja angela miru v Fatimi

Prikazovanja Device Marije v Fatimi

Prvi petki

Prve sobote

Nebesa so tudi za naju

Molite vsak dan rožni venec

Darujte žrtve v zadoščenje za grešnike

Češčenje Marijinega brezmadežnega Srca

Posvetitev družin Jezusovemu in Marijinemu Srcu

Posvetitev posameznikov, družin in župnij

Fatimska Marija uslišuje prošnje

Iz zdravih korenin zdravo drevo

Izpoved sestre karmeličanke

Kako sem postala hči Srca Jezusovega

Izročitev Marijini in Jezusovi ljubezni

Življenje iz vere, upanja in ljubezni

Pomen izročitve Marijinemu in Jezusovemu Srcu

Najino življenje po posvetitvi

Izkušnja_Božje ljubezni

Končno sva sklenila krščanski zakon

Vzdržno življenje pred sklenitvijo zakona

Družina pri molitvi in mašni daritvi

Urejeni medsebojni odnosi v družini

Otrok -  križ, ki prinaša blagoslov

Neurejene in razbite družine

Zvestoba do groba

Jezus drži svojo obljubo

Litanije Srca Jezusovega

Izročitev Jezusovemu Srcu

Otrok

 

Tedenske Vrtnice

Posvetitev in izročitev Jezusovem in Marijinem Srcu - Naslovnica

Vrtnice 2006 Vrtnice 2007 Vrtnice 2008 Vrtnice 2009

 

2013 - Posvetitev Marijinemu Srcu, 5 prvih sobot .
Zloženka pripravljena za tisk in razširjanje

PET PRIDIG ZA 5 PRVIH SOBOT

Otrok – križ, ki prinaša blagoslov

 

Mnoge družine, ki bi lahko sprejele in vzgojile večje število otrok, se jih branijo. Imamo pa tudi drugačne primere, v katerih bi starši želeli imeti otroka. Prisluhnimo takemu primeru:

»Nisva bila več rosno mlada, ko sva se poročila, oba pa sva imela željo po družini. V drugem letu najinega zakona sva se prvič začela veseliti novega življenja, vendar zaman. V tretjem letu zakona so nama začeli omenjati možnost, da bova ostala brez lastnih otrok.

Začela so se vprašanja sorodnikov in prijateljev, zakaj še nimava otrok. Leta so minevala, midva pa sva bila še vedno sama.

Ob strani nama je stal prijatelj, duhovnik. Vedno znova nama je dopovedoval, da lahko svojo starševsko energijo usmeriva v pomoč vsem tistim, ki niso bili deležni ljubezni, ali k parom, ki potrebujejo pomoč.

Njegove besede so naju vedno usmerjale v duhovno očetovstvo in materinstvo. Ko sva delala za druge, sva lažje nosila svoje breme. In vedno znova sva v zaupanju sprejemala bolečino z vero, da Gospod že ve, zakaj nama je naložil ta križ.

Ko je teklo sedmo leto od najine poroke, sva se odločila, da greva vsaj en dan na seminar, ki ga je imel pater Tardif v Ljubljani. Med prepevanjem in besedami, ki jih nisva vseh dobro razumela, sva naenkrat oba zelo razločno slišala besede:

  • 'Tukaj je par, ki bo dobil otroka. Jezus se vama zahvaljuje, da ga bosta sprejela v svoje življenje. Ne skrbita! Gospod vaju blagoslavlja!'

Ob teh besedah sva se zdrznila. Oba sva – ne vem kako – vedela, da so te besede namenjene prav nama. Solze so nama začele liti po licih in objela sva se.

Besede, ki jih je izrekel pater Tardif, so se uresničile, vendar ne brez zapletov.

Zdravnik je pri pregledu ugotovil, da se najino dete ne razvija normalno, da kaže znake vodenoglavosti. Odkrito naju je posvaril pred neodgovornostjo rojstva takega otroka. Toda v najinem srcu je bil mir.

Spominjala sva se besed: 'Ne skrbita. Gospod vaju blagoslavlja!' Pripravljena sva bila sprejeti otroka takšnega, kot je in kot ga bova zagledala, ko se bo rodil. In rodil se je zdrav, prelep deček, ki nama je s svojim prvim jokom naznanil, da je Gospod mislil resno.«

Pri drugem primeru je šlo za težave po porodu tretje deklice s carskim rezom: »Imela sem določeno uro za carski rez. Bila sem pripravljena, dobila sem sporočila mnogih, da molijo zame, opravila sem sveto spoved in prejela bolniško maziljenje, nato mi je bolniški duhovnik prinesel še sveto obhajilo.

Že po dobrih petih minutah sva z možem zaslišala prvi hčerkin jok in za hip so mi jo tudi pokazali.

Po posegu sem začela težko dihati, kasneje pa tudi že izgubljati zavest. Začela se je borba za preživetje, čeprav tega z možem takrat še nisva slutila.

Pri operaciji so ugotovili notranje krvavitve. Uspeli so jih ustaviti. Kmalu pa se je začela druga bitka za moje življenje. Močno sem krvavela na mnogih mestih. Stanje je postalo zelo resno. Zaradi izgube krvi in zaradi masivne transfuzije je prišlo do motenj v strjevanju krvi. Zdravniki so bili bitko, da bi se kri ustavila.

Zadnje upanje v tej bitki je bila še zelo draga injekcija (cca. 8.000 €), ki sem jo dobila zvečer. Kri se je končno ustavila. Krvavela sem kot žena iz svetopisemskega odlomka. Mnogi so zame molili. Za vse, ki so me spremljali, je bil to velik čudež in mnogi so se utrdili v veri.«

Dodajmo še čudovit primer matere, ki je sprejela prizadetega otroka.

O tem je povedala Mati Terezija: »Spominjam se žene, ki je imela dvanajst otrok in prvi je bil strašno prizadet. Ne morem vam opisati, kakšen je bil, tako duševno kakor telesno, in ponudila sem ji, da tega otroka vzamem v naš dom, kjer imamo več takih, kot je on.

Začela je jokati in mi je rekla: 'Mati, ne recite tega, ne recite! Deklica je največje Božje darilo meni in moji družini. Vsa naša ljubezen velja njej. Naše življenje bo prazno, če nam jo vzamete …'«

  • Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
  • Brezmadežno Srce Marijino, bodi naše rešenje!

 

 

Če želite biti obveščeni o dejavnostih Odbora za posvetitev JMS, vpišite spodaj svoje kontaktne podatke. Polja, ki so označena z modrim, je potrebno obvezno izpolniti

Ime:
Priimek:
E-pošta:
Tel. št.:
Podjetje ali organizacija:
Naslov (URL) spletne strani:

 

 
 

   Copyright(c) 2006 Sticna.com Vse pravice pridržane
Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, Si - 1295 Ivančna Gorica, Slovenija, EU