|
Urejeni
medsebojni odnosi v družini
Neki
duhovnik takole popisuje življenje
v domači družini: »Še
preden sem se rodil, sem vdihaval
molitvenega duha, kajti moj
oče in mama sta vedno molila.
V svojem življenju še nisem
doživel dneva, da v domači družini
ne bi opravljali skupne molitve.
Tako sem prepričan, da so molili
tudi, ko mene še ni bilo. V
takem okolju sem prijokal na
svet. Ne spomnim se, da bi nas
starši posebej uvajali v molitveno
življenje in da bi glede tega
imeli težave z nami. Odnosi
v družini.
Otroci
smo se naučili moliti in molitev
sprejeli kot vrednoto, ko smo
videli moliti starše in druge
odrasle v družini. Stari oče
je bil nekak 'družinski duhovnik',
ki je molil naprej. Po njegovi
smrti je vlogo družinskega molivca
prevzel oče, in sedaj, ko tudi
njega ni več, brat.
Otroci smo
se po rožnem vencu vrstili za
litanije. V enajstih letih nas
je bilo toliko, da ves teden
nismo prišli vsi na vrsto.Odnosi
v družini.
Preden
smo zvečer odšli k počitku,
nas je stari oče drugega za
drugim blagoslovil in nato smo
po poti v sobe molili bolj zasebne
molitve. Ko smo bili še majhni,
smo ponavljali, kar smo slišali
moliti odrasle, pozneje pa so
te molitve postale bolj osebne.
Odnosi
v družini.
Spominjam se tudi, kako je stari
oče, ko je bil že prileten in
ni mogel več ne na polje ne
na pašo, sedel pod staro lipo
in ves popoldan so skozi njegove
roke drsele jagode rožnega venca.
Vse te slike in ti zgledi molitvenega
življenja doma so se globoko
vtisnili vame.«
Navedeno
pričevanje duhovnika je lep
zgled urejenih medsebojnih odnosov
in zlasti odnosov do Boga. Posebno
vlogo imajo ne le starši, ampak
tudi stari starši.
Danes, ko
so starši v službi, je vzgojni
vpliv starih staršev še posebej
pomemben. Najmočnejše naravno
vzgojno sredstvo je dober zgled.
Alberta Schweizerja so nekoč
vprašali, kako najbolje vzgajamo
otroke. Odgovoril je: »Poznamo
tri metode. Prva: z zgledom.
Druga: z zgledom. In tretja:
z zgledom.«Odnosi
v družini.
Temelj
dobrega zgleda je življenje
v nesebični ljubezni. Že v majhnem
otroku se razodeva naravna težnja
in potreba po ljubezni. Zato
je tako pomembno, da starši
otroka z ljubeznijo pričakujejo,
z ljubeznijo sprejmejo, z ljubeznijo
nanj mislijo, se o njem pogovarjajo
in zanj skrbijo. Otrok vse to
občuti in se temu primerno odziva.
Tako že majhen otrok razodeva,
in ta še prav posebno, kako
človek ne more živeti brez ljubezni.Odnosi
v družini.
Žal
je v mnogih družinah veliko
pomanjkanje ljubezni, zato so
slabi zgledi na dnevnem redu.
Neko dekle je zapisalo: »Kako
naj se odločim za zakon, ko
imam doma tak slab zgled. Moj
ata vedno zmerja mamo. Niti
ene lepe besedi ji ne privošči.
Mama je tako delavna, ubogim
rada pomaga, nikdar se ne krega.
Odnosi
v družini.
Vedno me lepo uči, le da jo
jaz bolj malo poslušam in ubogam.
Rečem ji, naj ji kar ata pomaga.
Mislim si, kaj bi imela jaz
od življenja, če bi imela takega
moža, kot je moj ata. Jaz bi
mu že ušla.«
Prej
ali slej so v družini tudi bolni
ali od starosti onemogli člani,
ki nujno potrebujejo našo pomoč.
Mlajši izobraženec je zapisal:
»Osebno imam prijetno
izkušnjo pri delu s starejšimi,
čeprav je velikokrat težko.
A je ves trud in napor poplačan
z zadovoljstvom in pogledom
na nasmešek, ki ga podari človek,
ko zanj naredimo kaj lepega
in koristnega.
Zato vas vabim,
da bi se znali odpirati Božjemu
nagovoru in v sebi prisluhniti
klicu k starejšim, ki velikokrat
nemočni čakajo na naš odziv
ter da bi velikodušno molili
za bolne in ostarele v naših
župnijah. Sam najdem moč in
pogum za vse težave v molitvi
in v zavedanju, da sem posvečen
Jezusovemu in Marijinemu Srcu,
katerima izročam svojo ostarelo
sosedo, vse starejše in bolne
in tudi tiste, še posebej našo
mladino, da bi se velikodušno
odzvala in v ljubezni do Najsvetejših
Src znala in zmogla deliti svoje
življenje s tistimi, ki so bili
nekoč v naših letih, zdaj pa
se počasi pripravljajo na večnost.«
Odnosi
v družini.
- Presveto
Srce Jezusovo, usmili se nas!
-
Brezmadežno Srce Marijino, bodi
naše rešenje!
|
