Izročitev ljubezni

Izročitev Marijini in Jezusovi ljubezni

Prisluhnimo najprej pričevanju neke žene: »Vsa naša družina je trpela. Bili smo brez vere, brez Boga in brez molitve.

• Odkar sva se z možem vrnila k veri, prejela zakrament birme in sklenila krščansko zakonsko zvezo ter se posvetila in izročila Jezusovemu in Marijinemu Srcu, postajava vsa drugačna. Izročitev ljubezni.

Odrešena sva, hvaležna in polna upanja. Sedaj šele živiva življenje, vredno te čudovite besede – življenje. In vse to poglabljava pri skupnih mesečnih srečanjih zadnje petke v mesecu. V začetku sva se počutila kot tujca, sedaj pa prihajava z občutkom sprejetosti in veselja ter velike hvaležnosti in z občutkom pripadnosti.« Izročitev ljubezni.

 Ko govorimo o izročitvi in posvetitvi Marijinemu in Jezusovemu Srcu, mislimo na Marijo in Jezusa pod vidikom njune ljubezni. Srce je po Svetem pismu in v vsakdanji govorici znamenje ljubezni in notranjega bogastva. Jezus se je v 17. stoletju prikazal sv. Marjeti Mariji Alakok s srcem, prav tako Marija v 20. stoletju v Fatimi.

S tem sta hotela izraziti svojo ljubezen do nas in nas povabiti k nesebični ljubezni, ki je v našem času tako zelo manjka. Izročitev ljubezni.

Češčenje Srca Jezusovega in Marijinega nas opozarja prav na to najpotrebnejše, na ljubezen, sicer bomo postali podobni robotom. Za človeka gre, za njegovo rešitev in rešitev naših družin! Izročitev ljubezni.

Ko se izročamo Marijinemu in po njem Jezusovemu Srcu, se izročamo njuni ljubezni in se hkrati odpovedujemo vsaki ljubezni, ki ni v soglasju z njuno ljubeznijo. Njuna ljubezen do grešnega človeštva se razodeva vseskozi od Jezusovega rojstva v betlehemskem hlevu do njegove smrti na križu na Golgoti. Njuna ljubezen je tako čudovita posebej zato, ker je križana.

• Po posvetitvi in življenju v skladu s posvetitvijo lahko računamo na Jezusovo in Marijino posebno pomoč v življenju in ob smrti. Jezus je sv. Marjeti Alakok obljubil: »Varno zavetje jim bom v življenju, posebno ob smrtni uri. Tisti, ki mi bodo vdani in meni posvečeni, se ne bodo pogubili.«

Posvetitev ni le enkratno dejanje. S svojim življenjem jo vsak dan znova potrjujemo in Izročitev ljubezni. obnavljamo. V litanijah Srca Jezusovega imenujemo Srce Jezusovo »žareče ognjišče ljubezni« ter »dobrote in ljubezni polno«.

Ob njegovem Srcu lahko naše srce zopet zažari v ljubezni, se napolni z dobroto in ljubeznijo, zahrepeni po svetosti ter začne nesebično ljubiti. Samo ljubezen lahko vzpodbudi človeka za nesebično ljubezen.

• Sv. Marjeta Marija Alakok je zapisala: »Zdi se mi, da ni krajše poti, da pridemo do Izročitev ljubezni. popolnosti, in da ni bolj gotovega sredstva za zveličanje, kakor je posvetitev Božjemu Srcu.« Svetnica je večkrat izjavila: »Mislim, da se ne bo pogubil nihče, kdor bo Jezusovo Srce častil in se mu posvetil.«

Posvetitev nas usmeri v ljubezen do bližnjega. Naš apostolat je najprej apostolat molitve in žrtve ter zglednega krščanskega življenja, v izpolnjevanju Božjih in cerkvenih zapovedi. Molili bomo za rast Božjega kraljestva v dušah.

V ta namen bomo sprejeli nase tudi odpovedi in žrtve. Predvsem bomo vsak dan voljno nosili svoj križ ter tako zadoščevali Jezusovemu in Marijinemu Srcu za svoje grehe in grehe vsega človeštva.

• Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas! Izročitev ljubezni.
• Brezmadežno Srce Marijino, bodi naše rešenje!