»Jezus nam je razodel svoje Srce, da bi nam bolj približal svojo ljubezen in da bi mi lažje dojeli, kako zelo nas ljubi. Ko je kot človek živel na zemlji, je bil vsak utrip Njegovega Srca iz ljubezni do nebeškega Očeta za nas ljudi, tudi zame.

Da bi to neizmerno ljubezen lažje spoznali, je dopustil, da so mu Srce prebodli in da je za nas prelil svojo kri do zadnje kaplje. Ljubil nas je do konca ...

Izpoved sestre karmeličanke

V vsej svoji revščini ponavljam: 'Tukaj sem. Jezus, vate zaupam!' Ker sama ne morem nič, se z velikim zaupanjem zatekam k Materi Mariji s prošnjo, da me nauči ljubiti Jezusa. To prosim tudi svetnike in Jezusa samega. Večnemu Očetu darujem največ, kar imam – Jezusovo ljubezen po Marijinem brezmadežnem Srcu, Jezusovo trpljenje in Marijino bolečino.

Izpoved sestre karmeličanke

Posvetitev Jezusovemu Srcu je odločilno zaznamovala moje duhovno življenje in dozorevanje duhovnega poklica. Bilo je med večerno sveto mašo na praznik Srca Jezusovega. Moj 'tukaj sem' skrivnostnemu vabilu Križane Ljubezni, izročen po Mariji. Po svetem obhajilu smo vsak zase zmolili posvetitveno molitev.

Drugi ljudje tega niso vedeli. Zelo sem hvaležna za dobro pripravo. Večkrat smo se srečali, skupaj smo molili in moje srce je vpijalo vse besede o Bogu; bila je to preprosta razlaga Božje ljubezni in Marijine vloge, pričevanje življenja iz globoke in predane vere.

Takrat sem poglobila vero, upanje, ljubezen, približala sta se mi Jezus v sveti Evharistiji in Mati Marija. Moje srce je hrepenelo po 'več', po odgovoru. To je bil prvi konkretni odgovor Božjemu klicu, iz katerega sem živela deset let do vstopa v samostan.

Bolj zavestno sem začela živeti iz milosti svetega krsta, svete maše; kadar sem mogla, sem se ustavila v cerkvi, tudi sama sem začela moliti rožni venec, obiskovali smo bolnike in ostarele, v Božji luči sem poskušala sprejemati vse, kar je prineslo življenje.

Izpoved sestre karmeličanke

Posvetitev sem pogosto obnavljala po svetem obhajilu, predvsem v prelomnih obdobjih svojega življenja. Še vedno pa pogosto molim vzklik: 'Jezus, krotki in iz srca ponižni, upodobi moje srce po svojem Srcu!'

Ob tem moram omeniti, da me že od malega spremljata veliki podobi Najsvetejših Src iz domače hiše, saj se jima je naša družina posvetila takrat pred vojno. Bogu sem zelo hvaležna za takšno družino, kjer smo v zavetju teh podob vsak večer molili rožni venec in molitev 'O preljubeznivi Jezus'.

Ko se je kasneje razširila posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu, sem se jima tudi jaz 'uradno' posvetila. Z veseljem in hvaležnostjo se spominjam tudi romanj, ki jih je pripravil Odbor za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu.

Izpoved sestre karmeličanke

Zavedam se, da je bila posvetitev pomembna postaja v mojem življenju. Bogu sem dala vse, On mi je dal še več. V svoji neizmerni ljubezni se me je usmilil, da sem spoznala Njegovo voljo. Spominjam se tistega večera, ko sem listala knjižico 'Karmelski škapulir in devetdnevnica'. Na notranji platnici je bila slika škapulirja in oči so obstale na dveh podobah – Srcu Jezusovem in Karmelski Materi Božji. In zdaj sem tu ... v skupnosti, ki se je tudi posvetila Najsvetejšima Srcema, in v redu, ki je ves Marijin in ves za Boga. Posvetitev skupaj obnavljamo vsak prvi petek v mesecu in na praznik Srca Jezusovega.«

Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, bodi naše rešenje!

Če želite biti obveščeni o dejavnostih Odbora za posvetitev JMS, vpišite spodaj svoje kontaktne podatke. Polja, ki so označena z modrim, je potrebno obvezno izpolniti.

Copyright(c) 2006 Sticna.com Vse pravice pridržane
Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, Si - 1295 Ivančna Gorica, Slovenija, EU