|
Jezus drži
svojo obljubo
Končna postaja
vsakega člana družine na tem svetu je smrt.
Zato je smrtna ura v našem življenju najpomembnejša.
Od nje je odvisna naša večnost. Neki izobraženec
je zapisal:
»Na
kavici sva se večkrat srečala s priletnim
sosedom, ki je bil vedno dobro razpoložen
in prijazen do vseh ljudi. Bil je vdovec,
otroci pa so že pred leti ustvarili svoje
družine in ga le občasno obiskovali. Nekajkrat
na leto je šel k maši.
To navado je ohranil
iz časov, ko je z ženo, ki je bila zelo
pobožna, redno obiskoval nedeljsko bogoslužje
in večkrat tudi kam poromal.
Sčasoma
se je zelo postaral. Hudo je zbolel. Obiskal
sem ga v bolnišnici. Poslovil sem se in
že odhajal po stopnicah, ko me je prešinilo
spoznanje, da je tako slaboten in že odhaja.
Vrnil sem se in mu predlagal, da bi bilo
dobro, če bi prejel bolniško maziljenje,
ki je že marsikateremu bolniku olajšalo
trpljenje.
Jezus drži
svojo obljubo
Kaj več si mu nisem upal predlagati.
Prijetno sem bil presenečen, ko je moj predlog
podprl mladi sobolnik. Tudi sosed, ki mu
je bil predlog namenjen, in je še komaj
mogel kaj spregovoriti, je pritrdil. Z veseljem
sem takoj poklical bolniškega duhovnika
in ga poprosil za obisk bolnika – soseda.
Iz bolnišnice
so popolnoma oslabelega in izčrpanega soseda
prepeljali v oskrbo k sinu. Še zadnjič sem
ga obiskal. Hudo je trpel in tudi govoriti
ni mogel več. Nasmeh in hvaležni izraz na
njegovem licu pa mi je dal vedeti, da me
je prepoznal.
Njegova sorodnica mi je pokazala
podobico, ki jo je prejel ob duhovnikovem
obisku v bolnišnici. Ni se zadovoljil le
z bolniškim maziljenjem, ampak je opravil
tudi sveto spoved in seveda prejel tudi
sveto popotnico. Nekaj dni je še trpel in
se nato mirno ločil od tega sveta.
Jezus drži
svojo obljubo
Velikokrat
sem še razmišljal o omenjenih dogodkih.
Misli so mi uhajale v daljne čase sosedovega
življenja, o katerem mi je zaupno pripovedoval,
o svojem pobožnem življenju v otroštvu in
trpljenju med drugo svetovno vojno v ujetništvu
in kasneje v internaciji.
Večkrat se mu
je zgodilo, da mu je življenje viselo na
nitki in zadnjič pred desetletjem, ko je
v zadnjem trenutku prišel v bolnico in bil
takoj operiran na srcu.
- Zaslutil
sem, da je sosed v otroških letih opravil
pobožnost prvih petkov in sobot. Bog ga
je v življenju varoval, da je mogel na koncu
življenjske poti po obljubah Jezusovega
Srca prejeti svete zakramente za umirajoče.
Še nekaj
mi je bilo dano doumeti. Že dolga leta vsak
dan molim molitev, ki je povezana z Jezusovo
obljubo, da bo dal milost tistim, ki se
trudijo za zveličanje duš, da bodo ganili
tudi najtrša srca. Vedno sem mislil, da
je ta milost namenjena le duhovnikom, a
sem spoznal, da se nanaša tudi na laike,
ki častijo Božje Srce.«
Jezus drži
svojo obljubo
Na srečno
smrt se nanašajo naslednje Jezusove obljube
sv. Marjeti Mariji Alakok: »Varno
zavetje jim bom v življenju, posebno ob
smrtni uri. Tisti, ki mi bodo vdani in meni
posvečeni, se ne bodo pogubili.
- Tistim,
ki delajo za rešitev duš, bom dal, da bodo
spreobrnili tudi najbolj trdovratne grešnike,
če bodo prisrčno častili moje Srce in to
češčenje širili med ljudmi.
- Imena tistih,
ki bodo širili to češčenje, bodo neizbrisno
zapisana v mojem Srcu.
- Tistim, ki bodo zaporedoma
devet prvih petkov prejeli sveto obhajilo,
obljubljam milost končnega spreobrnjenja.
Ne bodo umrli v moji nemilosti in brez svojih
zakramentov. Moje Božje Srce jim bo v zadnjem
trenutku varno pribežališče.«
- Presveto
Srce Jezusovo, usmili se nas!
- Brezmadežno
Srce Marijino, bodi naše rešenje!
Jezus drži
svojo obljubo
|
