Zgodba
o učlovečeni dobroti Skupni
pogled evangelijev
Evangelij,
vesela novica o Božjem kraljestvu,
je Božja usmiljena ljubezen,
ki jo je s svojo osebo, besedami,
dejanji razodel in nam jo podaril
učlovečeni Božji Sin Jezus Kristus.
Pomeni njegovo zmago nad zlom
za rešitev vsakega človeka,
zmago nad zlom v njegovi telesni,
duševni in duhovni podobi.
Poslancem
Janeza Krstnika, ki je bil v
ječi, je Jezus naročil:
- »Pojdite
in sporočite Janezu, kar slišite
in vidite: slepi spregledujejo,
hromi hodijo, gobavi so očiščeni,
gluhi slišijo, mrtvi so obujeni,
ubogim se oznanja evangelij;
in blagor tistemu, ki se ne
spotakne nad menoj« (Mt
11,4–7).
Neštevilni čudeži ozdravljenja
ali obujanja mrtvih, ki jih
je Jezus storil med nami in
o njih poročajo vsi štirje evangelisti,
so za vse ljudi predvsem znamenja,
da je v Jezusu Kristusu že prišlo
Božje kraljestvo med nas, in
hkrati obljuba večnega življenja
v tem kraljestvu.
Isti namen
imajo tudi Jezusove obuditve
mrtvih in veliki čudeži njegove
zmage nad naravnimi silami,
kakor npr. pomiritev viharja.
Božja
ljubezen se je v Jezusu razodevala
najprej v spoštovanju vsakega
človeka.
Posebej je Jezus počastil
dostojanstvo otrok:
- otroka je
postavil za znamenje Božjega
kraljestva! (prim. Mr 9,36–37).
-
Iskreno in globoko spoštovanje
je pokazal tudi v odnosu do
žena, ki so sicer bile v takratni
kulturi nepriznane: vsi evangelisti
poročajo, kako je Jezus sprejemal
ženske, jih spoštoval ter jim
vračal izgubljeno dostojanstvo.
-
Mnoge žene je ozdravil, tudi
tujke kakor npr. Sirofeničanko,
z ozirom nanje premagoval obredne
tabuje (krvotočna žena), cenil
njihovo prijateljstvo – spomnimo
se Marte in Marije – se pogovarjal
z njimi (Samarijanka)
- in zlasti
bil usmiljen do javnih grešnic,
o katerih poročata Luka in Janez
(Lk 7,37–50; Jn 8,3–11).
Jezus
je resnično s srcem sprejemal
uboge, grešne in odrinjene ljudi.
Čutil je z njimi, jih razumel,
jim pomagal in odpuščal:
- to
so bili cestninarji,
- javni grešniki,
-
pocestnice,
- zločinci,
- tujci,
- gobavci-izobčenci iz družbe,
-
obsedenci,
- osovraženi ljudje,
- in končno celo tisti, ki so
ga križali.
Jezus, učlovečeni
Božji Sin, je dobesedno sedel
med grešnike, da bi jim dal
čutiti odrešujočo Božjo ljubezen:
- »Medtem ko je bil v hiši
pri mizi, je prišlo precéj
cestninarjev in grešnikov. Jedli
so z Jezusom in njegovimi učenci«
(Mt 9,10).
- O njem je šel glas:
»Glej, požrešnež je in
pijanec, prijatelj cestninarjev
in grešnikov« (Mt 11,19).
Ob Jezusu so ljudje doživljali,
ne le telesno ozdravitev, ampak
tudi duševno in duhovno osvoboditev,
kakor npr. hromi človek, ki
mu je Jezus najprej rekel:
- »Otrok,
odpuščeni so ti tvoji grehi«
in ga šele nato ozdravil z besedami:
»Vstani, vzemi svojo posteljo
in pojdi domov!« (Mr 2,5.11).
Srečanje z Jezusom je velikokrat
popolnoma spremenilo življenje
ljudi, kakor npr. življenje
goljufivega nadcestninarja Zaheja,
o katerem je Jezus rekel:
- »Danes
je v to hišo prišlo odrešenje,
ker je tudi on Abrahamov sin.
Sin človekov je namreč prišel
iskat in rešit, kar je izgubljeno«
(Lk 19,9–10).
Pomenljivo je,
da je Jezus prav iz grešnih
cestninarskih krogov poklical
enega – Levija – celo za apostola.
Tistim ki so se spotikali nad
tem, je dejal:
- »Pojdite
in se poučite, kaj pomenijo
besede: ‘Usmiljenja hočem in
ne žrtve’. Nisem namreč prišel
iskat pravičnih, ampak grešnike«
(Mt 9,13).
Jezus
je popolno razodetje usmiljenega
Očeta, učlovečeno Božje usmiljenje.
To je pokazal v besedah in dejanjih,
najbolj pa v svojem trpljenju,
ki mu evangelisti namenjajo
največ prostora. Jezus je v
trpljenje vstopil v znamenju
ljubezni!
- Jezus je, »ker
je vzljubil svoje, ki so bili
na svetu, tem izkazal ljubezen
do konca« (Jn 13,1).
- Njegovo
ponižno in ljubeče umivanje
nog apostolom med zadnjo večerjo
je luč za razumevanje njegovega
trpljenja in smrti: da pomeni
umivanje nas samih in naših
nečistosti z Božjo ljubeznijo
(prim. Jn 13,1–12).
Veličino
njegovega trpljenja in smrti
razumemo le, če verujemo, da
je Jezus učlovečeni Božji Sin
in da nas je ljubil po Božji
meri z neskončno ljubeznijo,
podarjeno že pred trpljenjem
v skrivnosti evharistije.
- Poročilo
o Jezusovem trpljenju in njegovem
umiranju nas pripravlja na razumevanje
poročil o dogodku Kristusovega
vstajenja, ki je po besedah
sedanjega papeža prava »eksplozija
Božje ljubezni«.
V luči
vstajenja so evangeliji bili
sploh napisani in samo tako
jih lahko prav razumemo.
- Brati
Sveto pismo, zlasti evangelije,
za kristjana pomeni v Svetem
Duhu poslušati razlago navzočega
vstalega Gospoda, kakor sta
jo poslušala učenca na poti
v Emavs!
Tako zagorijo naša
srca v njegovi bližini, da ga
znova in znova spoznavamo ob
lomljenju kruha.
|