Stara zaveza o češčenju Srca Jezusovega

Papež Pij XII. začenja svojo okrožnico z navajanjem Izaija:

»Z veseljem boste zajemali vodo iz Odrešenikovih studencev« (Iz 12,3), ali, kot je prevedeno v standardnem prevodu Svetega pisma, »iz studencev odrešenja«. Izaija govori o studencih odrešenja oz. o Odrešenikovih studencih.

Vsak Izraelec se je dobro zavedal pomena vode. Meseci brez dežja so velika območja zemlje spremenili v puščavo. Kjer ni bilo vode, je življenje ugasnilo.

O vodah govori tudi prerok Ezekiel, in sicer o vodah, ki izvirajo izpod oltarja, vodah, ki mrtvo morje spreminjajo v kraj, kjer je življenje. Kamor pridejo te vode, bitja oživijo. Ob tej vodi uspeva rodovitno drevje (prim. Ez 47,1–12).

Ezekiel govori o tem, kako voda, ki izvira izpod oltarja, prinaša vsepovsod življenje. Iz te podobe je razvidno, da gre za neko drugačno vodo in drugačno novo življenje.

Ta voda, o kateri govori Ezekiel, je sposobna dati življenje tudi mrtvemu morju. Naravna voda te sposobnosti nima.

Jordan vsebuje samo po sebi dobro vodo, a za kaj takega ni sposoben. Gre torej za vodo in življenje v nekem drugem redu. Ta voda in to življenje izvira izpod oltarja. Tudi s to podobo je nakazana učinkovitost, koristnost in potrebnost češčenja Srca Jezusovega.

Tretja podoba, ki nakazuje učinkovitost milosti, ki izvirajo iz češčenja Srca Jezusovega, pa je podoba o vodi, katero Mojzes s palico prikliče iz skale.
S to vodo se ohrani pri življenju izraelsko ljudstvo in njihova živina, ki je na poti skozi puščavo v obljubljeno deželo (prim. 2 Mz 17,1–7; 4 Mz 20,7–13).
Brez te vode bi izraelsko ljudstvo pomrlo in propadlo.

Svetopisemska mesta Stare zaveze nas v različnih podobah vabijo, da bi z veseljem zajemali iz Odrešenikovih studencev, iz studencev Jezusovega Srca.

V svoji okrožnici o Srcu Jezusovem Pij XII. poudarja, da moremo Staro zavezo glede tistih mest, ki se na tak ali drugačen način nanašajo na Srce Jezusovo, razumeti samo v luči Nove zaveze. Papež pravi:

»Samo iz evangelijev pa nam je povsem znano in dokazano, da je bila sklenjena nova zaveza med Bogom in ljudmi. Zaveza, ki jo je sklenil Mojzes med izraelskim ljudstvom in Bogom, je bila samo predpodoba in znamenje tiste zaveze, ki jo je napovedal prerok Jeremija ... Krščanska zaveza čisto jasno kaže, mnogo bolj kakor pa stara zaveza, da ni zgrajena na sužnosti in strahu, ampak na prijateljstvu, kakršno mora vladati med očetom in otroki« (HA 18).

Gledano v luči Nove zaveze in vsebine vsega tistega, kar je predmet češčenja Srca Jezusovega, nam Stara zaveza zelo veliko govori o Srcu Jezusovem.

Na nek način moremo tudi reči, da je pravo češčenje Srca Jezusovega ključ za pravilno razumevanje Stare zaveze.