2013
- Posvetitev Marijinemu Srcu, 5 prvih sobot . Zloženka pripravljena
za tisk in razširjanje PET
PRIDIG ZA 5 PRVIH SOBOT
Pota
dobrote - Pričevanja o zgodovini
Pričevanja
o Izraelovi zgodovini, ki je
v svojem najglobljem gibalu
zgodovina Božje ljubezni, srečamo
najprej v obeh KRONIŠKIH KNJIGAH.
Nastali
sta po izgnanstvu in opisujeta
zgodovino Izraela od stvarjenja
do 5. stoletja, črpata pa v
glavnem iz Samuelovih knjig
in knjig kraljev.
Glede
na Božjo ljubezen poudarjata
obe kroniški knjigi Jahvejevo
zavezo z očaki.
- Božja
ljubezen se v teh knjigah
v nekem smislu razteza na
druge narode. Tako npr.
poganski, tirski kralj Hirám
v pismu Salomonu pravi,
da GOSPOD ljubi svoje ljudstvo
in ga slavi, ker je dal,
da bo Salomon sezidal hišo
GOSPODU, sebi pa kraljevo
hišo (2 Krn 10).
V
naslednji, NEHEMIJEVI KNJIGI,
je 9. poglavje v okviru spokornega
bogoslužja ena sama hvalnica
Božji dobroti v zgodovini Izraela.
Čeprav
je ta nenehno grešil, ga Jahve
zaradi svojega usmiljenja ni
uničil:
- »Ti
pa si Bog, ki odpuščaš,
milostljiv in usmiljen,
počasen v jezi in obilen
v dobroti, da jih nisi zapustil«
(v. 17);
- »jih
v svojem velikem usmiljenju
nisi zapustil v puščavi«
(v. 19);
- »Svojega
dobrega duha si jim dal,
da bi jih modril«
(v. 20);
- »V
svojem velikem usmiljenju
si jim dal rešitelje, da
jih rešijo iz rok njihovih
nasprotnikov«;
- »Vrnili
so se in klicali k tebi
in ti si jih iz nebes uslišal
ter jih v svojem usmiljenju
reševal veliko časa«;
- »Svaril
si jih, da bi jih vrnil
k svoji postavi«;
- »Mnogo
let si imel potrpljenje
z njimi, jih s svojim duhom
svaril po svojih prerokih,
pa niso prisluhnili«;
»
- Vendar
jih v svojem velikem usmiljenju
nisi uničil, nisi jih zapustil,
kajti milostljiv in usmiljen
Bog si«;
- »Zdaj
torej, naš Bog, veliki,
močni in strašni Bog, ki
ohranjaš zavezo in milost,
ne spreglej vseh stisk,
ki so zadele (…) vse tvoje
ljudstvo, od dni asirskih
kraljev do tega dne«;
- »Ti
si pravičen v vsem, kar
je prišlo nad nas, kajti
ti si bil zvest, mi pa smo
krivično ravnali«
(v. 27–33).
Podobno
molitev najdemo v EZROVI KNJIGI
v 9. poglavju.
Sarina
molitev v TOBITOVI KNJIGI je
molitev k Božjemu usmiljenju:
- »Slavljen
si, usmiljeni Bog! Slavljeno
bodi tvoje ime na veke,
in naj te vsa tvoja dela
slavijo na veke! Zdaj obračam
k tebi svoj obraz in svoje
oči« (Tob 3,11–12).
V
13. poglavju pa pobožni Tobít
takole spodbuja svoje rojake
k zaupanju v usmiljenega Boga:
- »Slavljen
bodi Bog, ki živi na veke,
in njegovo kraljestvo! Zakaj
on kaznuje in izkazuje usmiljenje,
pošilja v domovje mrtvih
globoko pod zemljo in vzdiguje
iz velike pogube; ničesar
ni, kar bi ubežalo njegovi
roki (v. 2);
- »Kaznoval
vas bo zaradi vaših krivic,
vendar vam bo spet izkazal
usmiljenje pred vsemi narodi,
kjer koli boste razkropljeni
mednje.
- Če
se boste obrnili k njemu
z vsem svojim srcem in z
vso svojo dušo, da bi pred
njim ravnali v skladu z
resnico, tedaj se bo obrnil
k vam, ne bo več zakrival
svojega obličja pred vami.
- In
zdaj poglejte, kaj je storil
za vas!
- Zahvaljujte
se mu na ves glas!
- Slavite
Gospoda pravičnosti, poveličujte
Kralja vekov!
- V
deželi svoje sužnosti mu
pojem hvalo, ljudstvu grešnikov
oznanjam njegovo moč in
veličino.
- Spreobrnite
se, grešniki, in ravnajte
v skladu s pravičnostjo
pred njim; kdo ve, morda
vas sprejme in vam izkaže
usmiljenje« (5–8).
V
2. KNJIGI MAKABEJCEV jeruzalemski
Judje v pismu vabijo egiptovske
Jude, naj obhajajo očiščenje
templja:
- »Bog,
ki je rešil vse svoje ljudstvo
in podaril vsem dediščino,
kraljestvo, duhovništvo
in posvečenje, kakor je
obljubil v postavi, ta Bog
se nas bo, upamo, kmalu
usmilil in nas zbral z vseh
strani neba v svetem kraju,
saj nas je rešil iz velikih
nesreč in očistil ta kraj«
(2 Mkb 2,17–18).
- Makabejska
mati bodri najmlajšega sina
pred mučeništvom: »Nikar
se ne ustraši tega rablja,
ampak se pokaži vrednega
svojih bratov in sprejmi
smrt, da te bom po usmiljenju
spet našla skupaj s tvojimi
brati!« (2 Mkb 7,29).
V
JUDITINI KNJIGI se Judita
v svoji nemoči naslanja na Boga:
- »Tvoja
moč ni v množici, tvoja
oblast ne sloni na močnih;
ti si Bog ponižanih, pomočnik
majhnih, zaščitnik slabotnih,
branitelj preziranih, rešitelj
obupanih« (Jdt 9,11).
ESTERINA
KNJIGA pa v obliki zgodbe
pripoveduje, kako je bil judovski
narod v svoji zgodovini obvarovan
uničenja med tujimi narodi.
V
nekem oziru končno lahko rečemo,
da sklicevanje Izraela na Božje
usmiljenje v omenjenih knjigah
odraža izkušnjo ponižanja v
nekdanjem izgnanstvu.
Če želite biti obveščeni
o dejavnostih Odbora za
posvetitev JMS, vpišite spodaj
svoje kontaktne podatke. Polja,
ki so označena
z modrim, je potrebno
obvezno
izpolniti.
|