Papež Benedikt XVI.

Pri maši pred konklavom je kardinal Ratzinger 18. aprila 2005 pridigal:

• »Zlasti v tej uri posebej vztrajno prosimo Gospoda, da nam po velikem daru papeža Janeza Pavla II. nakloni novega pastirja po svojem Srcu, pastirja, ki nas bo vodil do spoznanja Kristusa, njegove ljubezni in njegovega veselja« (CD 111, 13).

Kardinali so v enem najkrajših konklavov izvolili za papeža prav Josepha Ratzingerja, za katerega moremo mirno reči, da je pastir po Jezusovem Srcu.

• Benediktu XVI. je bila kot teologu zelo blizu misel o Prebodenem.

• Ena od njegovih knjig ima tudi naslov Gledati na Prebodenega, kar pomeni v bistvu častiti Jezusovo Srce.

• Na kongresu v čast Srcu Jezusovemu v Toulousu (izg. Tulúzu), od 24. do 28. 7. 1981, prav ob priliki 25-letnice okrožnice Pija XII. »Haurietis aquas«, je imel kardinal Ratzinger zelo bogato predavanje z naslovom »Glejmo na prebodeno Srce!«

V tem predavanju je postavil okrožnico Pija XII. v zgodovinski kontekst in poudaril, da je češčenje Srca Jezusovega zakoreninjeno v velikonočni skrivnosti.

• Prispevek okrožnice Pija XII. vidi Benedikt XVI. v tem, da je premagala nevarni dualizem med liturgično pobožnostjo in pobožnostjo 19. stoletja, hkrati pa je na osnovi Svetega pisma in izročila utemeljila pomen besede »srce« (prim. Communio 2001, 104 s).

Okrožnica Pija XII. je po kardinalovih besedah prepričljivo pokazala, da češčenje Srca Jezusovega tudi danes ni zastarelo.

Ob koncu svojega predavanja sedanji papež odločno izpove:

• »V Jezusovem Srcu je pred nas postavljeno središče krščanstva« (Communio 2001, 116).

O Srcu Jezusovem govori tudi prva okrožnica Benedikta XVI., in sicer veliko bolj, kakor se zdi na prvi pogled.

Človeška ljubezen se mora vedno znova hraniti ob božji ljubezni, da se more razviti do svoje polnosti.

• Papež v svoji prvi okrožnici izrecno pravi, da mora človek vedno znova črpati iz Jezusovega odprtega Srca (prim. DC 7).

• Po papeževem globokem prepričanju so različne vrste ljubezni samo še karikatura ljubezni ali kvečjemu degenerirana ljubezen, če ni povezanosti z božjo ljubeznijo, če ni povezanosti s Srcem Jezusovim (prim. DC 7).

Prva okrožnica Benedikta XVI. govori o ljubezni.

Pri prikazu božje ljubezni v Stari in Novi zavezi papež razvija svoje misli na isti miselni črti kot Pij XII. Benedikt XVI. pravi, da moremo ob pogledu na Jezusovo prebodeno stran, to je ob pogledu na Jezusovo Srce, najti definicijo ljubezni (prim. DC 12).

• Ljubezen Jezusovega Srca se ponavzočuje v evharistiji (prim. DC 13).
• V prebodenem Jezusovem Srcu na viden način prepoznamo božjo ljubezen (prim. DC 17).
• Papež pravi, da sta ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega neločljivi. Gre za eno samo zapoved (prim. DC 18). Iz tega moremo logično izpeljati zaključek, v kolikor ni ljubezni do Srca Jezusovega, tudi ni prave ljubezni do bližnjega.

Proti koncu svoje okrožnice Benedikt XVI. zapiše:

• »Vera, ki se zaveda božje ljubezni, katera se je razodela v prebodenem Jezusovem Srcu na križu, s svoje strani poraja ljubezen.
• Ljubezen je luč – končno edina – ki vedno znova osvetljuje temni svet ter nam daje pogum za življenje in delovanje.
• Ljubezen je mogoča in moremo jo udejanjati, ker smo ustvarjeni po božji podobi.

S to okrožnico bi vas rad povabil:

• Živite ljubezen in s tem dovolite, da božja svetloba pride v svet« (DC 39).

Prenova Cerkve in sveta je po nauku papeževe prve programske okrožnice kar najtesneje povezana s češčenjem Srca Jezusovega.