Moje usmiljenje prekipeva - Doba pred izgnanstvom

Čas pred izgnanstvom v Babilon je čas, ko je bila zvestoba ljudstva Jahvejevi zavezi v krizi.

Prerok AMOS, sicer navaden pastir, je v severnem kraljestvu Izrael predvsem zahteval od mogočnikov in bogatašev solidarnost z ubogimi in obsojal njihov napuh v lažnem češčenju.

Oznanjal je sodbo, ki prihaja. V videnju bližajoče se kazni dvojne nadloge

• kobilic in
• suše

Amos kar dvakrat prosi za ljudstvo in Bog obakrat umakne grožnjo:

• »Gospod BOG, odpusti, prosim. Kako bo Jakob obstal, kajti majhen je! GOSPOD se je potolažil nad tem: ‘Ne bo se zgodilo!’ je rekel GOSPOD« (Am 7,3).

Medtem ko je Izrael prepričan, da je varen zaradi svoje izvoljenosti, ga Bog spominja:

»Mar nisem Izraela izpeljal iz egiptovske dežele, Filistejce iz Kaftorja in Arámce iz Kira?« (Am 9,7).

Kljub kazni, ki sledi, pa Bog obljubi, da bo obnovil Davidovo kraljestvo:

• »Tisti dan bom spet vzdignil razpadlo Davidovo kočo, zazidal bom razpoke, vzdignil podrtije, pozidal jo bom, kakor je bila v nekdanjih dneh.« (Am 9,11).

Prerok OZEJ je veliki glasnik Božje ljubezni in je treba o njem spregovoriti posebej (enako velja tudi za Jeremija).

Prerok MIHEJ ob oznanjevanju poslednje sodbe zaradi malikovanja v južnem kraljestvu kliče k spreobrnjenju in končno odpira obzorja upanja za vse narode:

• »Kdo je Bog kakor ti, ki odpuščaš krivdo, ki greš prek pregrehe k ostanku svoje dediščine? Ne drži na veke svoje jeze, kajti ugaja mu dobrohotnost. Spet se nas bo usmilil, poteptal bo naše krivde. V globine morja boš zagnal vse njihove grehe. Izkazal boš Jakobu svojo zvestobo, Abrahamu svojo dobroto, kakor si prisegel našim očetom od nekdanjih dni!« (Mih 7,18–20).

Prerok NAHUM je sredi mračne dobe za svoje ljudi prinašalec utehe in tolažbe: »GOSPOD je dober, utrdba ob dnevu stiske, in pozna tiste, ki se zatekajo k njemu« (Nah 1,7).

Prerok SOFONIJA očita Jeruzalemu nezvestobo in oznanja strašni GOSPODOV DAN, končni vesoljni dan jeze in uničenja, ki presega tedanjo zgodovino. Vendar bo Bog pustil »ostanek« zvesto in ponižno ljudstvo, ki ga bo rešil, in tako odpira upanja in veselja polno prihodnost:

• »Tisti dan bodo rekli prestolnici Jeruzalem: »Ne boj se, Sion, naj ti roke ne omahujejo! GOSPOD, tvoj Bog, je v tvoji sredi, tvoj močni rešitelj. Veselí se nad teboj v radosti, nemí v svoji ljubezni, vriska nad teboj v prepevanju« (Sof 3,16–17).

Tako imenovani »PRVI IZAIJA« je prerok, ki je deloval v Jeruzalemu v 8. stoletju pr. Kr.

V prvem delu (do 39. pogl. Izaijeve knjige) upornemu Izraelu najprej očita z bolečino kakor oče svojemu otroku:

• »Poslušajte, nebesa, prisluhni, zemlja, kajti GOSPOD je govoril: Otroke sem vzredil in povzdignil, oni pa so se mi uprli. Vol pozna svojega gospodarja in osel jasli svojega lastnika, Izrael ne pozna, moje ljudstvo ne razume« (Iz 1,2–4).
• In vendar je odpadniški Izrael  njegov vinograd!: »Zapel bom o svojem ljubem pesem svojega ljubega o njegovem vinogradu. Moj ljubi je imel vinograd na rodovitnem griču« (Iz 5,1).
• Po preroštvu o kaznovanju Egipta, s katerim je šel Izrael v zvezo, presenetljivo napove za Egipt končno spreobrnjenje in blagoslov: »Tisti dan bo Izrael tretji v zavezi z Egiptom in z Asirijo, kot blagoslov sredi zemlje, ker ga bo GOSPOD nad vojskami blagoslovil in rekel: 'Blagoslovljeno naj bo moje ljudstvo, Egipt, in delo mojih rok, Asirija, in moja dediščina, Izrael'«
• (Iz 19,24). Ko bo Izrael spregledal, se bo uresničila prerokba: »Ubožci se bodo spet veselili v GOSPODU in najbolj revni med ljudmi se bodo radovali nad Svetim Izraelovim« (Iz 29,19).

Čudovita je Izaijeva napoved Božjega usmiljenja, ozdravljenja za Jeruzalem: »Zato GOSPOD čaka, da se vas usmili, zato se bo vzdignil, da vas potolaži, kajti GOSPOD je Bog pravice, blagor vsem, ki zaupajo vanj. 

Da, ljudstvo na Sionu, ki prebivaš v Jeruzalemu, ne boš se več jokalo.

Usmilil se te bo na tvoje glasno vpitje, brž ko ga zasliši, te bo uslišal. Čeprav vam Gospod daje kruh stiske in vodo nadloge, se tvoj Učitelj ne bo več skrival, temveč bodo tvoje oči gledale tvojega Učitelja. (…)

Na vsaki visoki gori in na vsakem vzvišenem griču bodo potoki izvirajočih vodá, na dan velike morije, ko bodo padli stolpi.

Tedaj bo luna svetila kakor sonce, sončna svetloba pa bo sedemkratna, kakor svetloba sedmih dni, na dan, ko bo GOSPOD obvezal poškodbo svojega ljudstva in ozdravil rano lastnega udarca« ( Iz 30,18–26).