Koristnost
in potrebnost češčenja Srca
Jezusovega za naš čas
Papež
Pij XII. že na začetku svoje
okrožnice o Srcu Jezusovem poudarja,
da je Cerkev imela in ima češčenje
presvetega Srca Jezusovega vedno
v največji časti, in nato nadaljuje:
- »Cerkev
na vse načine skrbi, da
bi se češčenje Srca Jezusovega
krepilo po vsem svetu in
širilo med krščanskimi narodi«
(HA 5).
V
okrožnici o Srcu Jezusovem Pij
XII. odločno zavrača različne
zmote, predsodke, napačna pojmovanja
češčenja Srca Jezusovega, zlasti
pa podcenjevanje njegovega pomena.
Napačno
je enačiti češčenje Srca Jezusovega
z raznimi posebnimi pobožnostmi,
ki jih Cerkev sicer odobrava
in goji, a jih ne zapoveduje.
- Češčenje
Srca Jezusovega je po mnenju
Pija XII. na nek način obvezno
za vsakega kristjana; je
celo nujno potrebno, da
kljubujemo različnim zmotam
časa.
- Papež
pravi, da »češčenje
presvetega Srca Jezusovega
slavi zmago nad zmotami
in zanikrnostjo človeštva«
(HA 6).
Ko
opisuje učinke tega češčenja,
papež zatrjuje:
- »Nešteti
so namreč nebeški darovi,
ki jih češčenje presvetega
Srca Jezusovega razliva
v duše vernikov:
- očiščuje
jih,
- poživlja
z nadnaravno tolažbo ter
jih spodbuja, da si pridobijo
vse kreposti« (HA
2).
Češčenje
Srca Jezusovega je neprecenljivi
dar, ki ga je Odrešenik v teh
poslednjih stoletjih podelil
Cerkvi. S tem darom more
Cerkev izkazovati svojemu božjemu
ustanovitelju bolj gorečo ljubezen.
V
Srcu Jezusovem moramo gledati
ne samo simbol, ampak nekakšen
povzetek celotne skrivnosti
našega odrešenja (HA 43).
- Zaradi
izrednih milosti, ki jih
prejemamo preko češčenja
Srca Jezusovega, Pij XII.
poudarja, da »bi ravnal
predrzno ter škodljivo in
bi Boga žalil, kdor bi malo
cenil to veliko dobroto,
ki jo je Jezus Kristus naklonil
Cerkvi« (HA 62).
Na
osnovi zavesti koristnosti in
potrebnosti češčenja Srca Jezusovega
nam postane razumljiva papeževa
spodbuda:
- »Odgovornost
naše apostolske službe nas
sili in imamo za primerno,
da vas, častiti bratje,
znova opominjamo, da si
z vedno večjo gorečnostjo
prizadevate za širjenje
te tako tolažljive oblike
pobožnosti« (HA 61).
Papež
opozori tudi na blagodejne učinke
te pobožnosti na življenje posameznikov:
- »Cerkev
je iz tega češčenja črpala
bogate in razveseljive sadove.
Sem spadajo brezštevilna
spreobrnjenja h krščanski
veri; pri mnogih je bolj
živo zagorela sveta vera;
in verniki so vse tesneje
združeni z našim preljubeznivim
Odrešenikom.
- Vse
to se je v številnejših
in jasnejših primerih pokazalo
zlasti v teh zadnjih desetletjih«
(HA 64).
Še
več! Proti koncu okrožnice »Haurietis
aquas in gaudio« Pij XII.
poudari, da je češčenje Srca
Jezusovega znamenje rešitve
za naš čas.
Pri
tem se opira na misel papeža
Leona XIII., ki je dejal, da
podobno, kot je na začetku četrtega
stoletja krščanstvo zmagalo
v znamenju križa, tako bo
danes zmagalo v znamenju češčenja
Srca Jezusovega. V tem
češčenju je treba izprositi
rešitev človeštva in jo pričakovati
prav od tega češčenja (prim.
HA 70).
Češčenje
Srca Jezusovega je po nauku
okrožnice
- »najbolj
dovršeno praktično izpovedovanje
krščanske vernosti.
Krščanska vera je namreč
Jezusova vera, ki obstoji
vsa v Sredniku, učlovečenem
Bogu, tako da moremo priti
k Srcu Boga samo po Kristusovem
Srcu« (HA 60).
Ob
vseh teh mislih Pija XII. moremo
spoznati, da je češčenje Jezusovega
Srca nadvse koristno in nujno
potrebno prav vsakemu verniku
brez razlike.
Zato
ni čudno, da je v okrožnici
o Srcu Jezusovem Pij XII. vzkliknil
skupaj z apostolom Janezom:
- »O
da bi spoznali božji dar!«
(prim. Jn 4,10).
Pri
tem je seveda mislil na premalo
znani božji dar pravega češčenja
Srca Jezusovega.
|