Papež Pij XII. že na začetku svoje okrožnice o Srcu Jezusovem poudarja, da je Cerkev imela in ima češčenje presvetega Srca Jezusovega vedno v največji časti, in nato nadaljuje:

»Cerkev na vse načine skrbi, da bi se češčenje Srca Jezusovega krepilo po vsem svetu in širilo med krščanskimi narodi« (HA 5).

V okrožnici o Srcu Jezusovem Pij XII. odločno zavrača različne zmote, predsodke, napačna pojmovanja češčenja Srca Jezusovega, zlasti pa podcenjevanje njegovega pomena.

Napačno je enačiti češčenje Srca Jezusovega z raznimi posebnimi pobožnostmi, ki jih Cerkev sicer odobrava in goji, a jih ne zapoveduje.

Češčenje Srca Jezusovega je po mnenju Pija XII. na nek način obvezno za vsakega kristjana; je celo nujno potrebno, da kljubujemo različnim zmotam časa.
Papež pravi, da »češčenje presvetega Srca Jezusovega slavi zmago nad zmotami in zanikrnostjo človeštva« (HA 6).

Ko opisuje učinke tega češčenja, papež zatrjuje:

»Nešteti so namreč nebeški darovi, ki jih češčenje presvetega Srca Jezusovega razliva v duše vernikov:
očiščuje jih,
poživlja z nadnaravno tolažbo ter jih spodbuja, da si pridobijo vse kreposti« (HA 2).

Češčenje Srca Jezusovega je neprecenljivi dar, ki ga je Odrešenik v teh poslednjih stoletjih podelil Cerkvi. S tem darom more Cerkev izkazovati svojemu božjemu ustanovitelju bolj gorečo ljubezen.

V Srcu Jezusovem moramo gledati ne samo simbol, ampak nekakšen povzetek celotne skrivnosti našega odrešenja (HA 43).

Zaradi izrednih milosti, ki jih prejemamo preko češčenja Srca Jezusovega, Pij XII. poudarja, da »bi ravnal predrzno ter škodljivo in bi Boga žalil, kdor bi malo cenil to veliko dobroto, ki jo je Jezus Kristus naklonil Cerkvi« (HA 62).

Na osnovi zavesti koristnosti in potrebnosti češčenja Srca Jezusovega nam postane razumljiva papeževa spodbuda:

»Odgovornost naše apostolske službe nas sili in imamo za primerno, da vas, častiti bratje, znova opominjamo, da si z vedno večjo gorečnostjo prizadevate za širjenje te tako tolažljive oblike pobožnosti« (HA 61).

Papež opozori tudi na blagodejne učinke te pobožnosti na življenje posameznikov:

»Cerkev je iz tega češčenja črpala bogate in razveseljive sadove. Sem spadajo brezštevilna spreobrnjenja h krščanski veri; pri mnogih je bolj živo zagorela sveta vera; in verniki so vse tesneje združeni z našim preljubeznivim Odrešenikom.
Vse to se je v številnejših in jasnejših primerih pokazalo zlasti v teh zadnjih desetletjih« (HA 64).

Še več! Proti koncu okrožnice »Haurietis aquas in gaudio« Pij XII. poudari, da je češčenje Srca Jezusovega znamenje rešitve za naš čas.

Pri tem se opira na misel papeža Leona XIII., ki je dejal, da podobno, kot je na začetku četrtega stoletja krščanstvo zmagalo v znamenju križa, tako bo danes zmagalo v znamenju češčenja Srca Jezusovega. V tem češčenju je treba izprositi rešitev človeštva in jo pričakovati prav od tega češčenja (prim. HA 70).

Češčenje Srca Jezusovega je po nauku okrožnice

»najbolj dovršeno praktično izpovedovanje krščanske vernosti. Krščanska vera je namreč Jezusova vera, ki obstoji vsa v Sredniku, učlovečenem Bogu, tako da moremo priti k Srcu Boga samo po Kristusovem Srcu« (HA 60).

Ob vseh teh mislih Pija XII. moremo spoznati, da je češčenje Jezusovega Srca nadvse koristno in nujno potrebno prav vsakemu verniku brez razlike.

Zato ni čudno, da je v okrožnici o Srcu Jezusovem Pij XII. vzkliknil skupaj z apostolom Janezom:

»O da bi spoznali božji dar!« (prim. Jn 4,10).

Pri tem je seveda mislil na premalo znani božji dar pravega češčenja Srca Jezusovega.

Copyright(c) 2006 Sticna.com Vse pravice pridržane
Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, Si - 1295 Ivančna Gorica, Slovenija, EU