2013
- Posvetitev Marijinemu Srcu, 5 prvih sobot . Zloženka pripravljena
za tisk in razširjanje PET
PRIDIG ZA 5 PRVIH SOBOT
Jezus
– učitelj kraljestva dobrote
Evangelij
po Mateju
Evangelij
po Mateju je bil namenjen krščanskemu
občestvu, ki je prihajalo iz
judovstva.
To občestvo je seveda
doživljalo vse posledice svoje
vere v Vstalega: to so bili
povečini preprosti verniki,
ki so doživljali svojo izključenost
iz judovskega občestva.
V središču
evangelistove zavesti je vstali
Gospod, predstavljen kot tisti,
ki uči z avtoriteto Učitelja.
On vodi v polnost postave in
ustvarja novo izvoljeno ljudstvo,
Cerkev. Evangelij
po Mateju
Je novi Mojzes, na čigar
obličju odseva večna Božja slava.
V luči Božje ljubezni je Jezus
v evangeliju po Mateju predstavljen
tudi kot zdravnik, ki ozdravlja:
- »Jezus je obhodil vsa
mesta in vasi. Učil je po njihovih
shodnicah in oznanjal evangelij
kraljestva. Ozdravljal je vsako
bolezen in vsako slabost«
(Mt 9,35).
Ozdravlja pa kot
trpeči Gospodov Služabnik, ki
v Božji solidarnosti jemlje
nase trpljenje drugih ljudi,
Judov in poganov:
- »Tako
se je izpolnilo, kar je bilo
rečeno po preroku Izaiju: On
je odvzel naše slabosti in odnesel
naše bolezni« (Mt 8,17).
Evangelij
po Mateju
Evangelist Matej pri tem poudarja,
da izvoljeni Služabnik jemlje
nase ne le telesne, ampak tudi
duhovne slabosti vseh, »da
se je izpolnilo, kar je bilo
rečeno po preroku Izaiju:
- Glej,
to je moj služabnik, ki sem
ga izvolil, moj ljubljeni, nad
katerim ima veselje moja duša.
- Svojega duha bom položil nanj
in narodom bo oznanil sodbo.
- Ne bo se prepiral in ne vpil,
nihče ne bo na ulicah slišal
njegovega glasu.
- Nalomljenega
trsta ne bo zlomil in tlečega
stenja ne ugasil, dokler ne
privede sodbe do zmage. In v
njegovo ime bodo upali narodi‘«
(Mt 12,17–21). Evangelij
po Mateju
Jezus
je resnično Učitelj. Ne kot
tisti, ki v imenu predpisov
judovske postave nalagajo vernikom
težka in neznosna bremena na
rame (Mt 23,4), ki jih ti ne
morejo nositi. Evangelij
po Mateju
Takole beremo:
- »Ko je zagledal množice,
so se mu zasmilile, ker so bile
izmučene in razkropljene kakor
ovce, ki nimajo pastirja«
(Mt 9,36). Evangelij
po Mateju
V duhu Božje sočutne
ljubezni odjemlje breme vsem,
ki so obteženi z neštetimi dodanimi,
človeškimi starozaveznimi predpisi
in prepovedmi, in jih vabi,
da sprejmejo njegov jarem, novi
zakon osvobajajoče ljubezni.
Množicam kliče:
- »Pridite
k meni vsi, ki ste utrujeni
in obteženi, in jaz vam bom
dal počitek. Vzemite nase moj
jarem in učite se od mene, ker
sem krotak in v srcu ponižen,
in našli boste počitek svojim
dušam; kajti moj jarem je prijeten
in moje breme je lahko«
(Mt 11,28–30).Evangelij
po Mateju
Drugače
kakor tedanji judovski voditelji
je Jezus iz evangelija po Mateju
blizu malim, preprostim ljudem.
Takim ljudem se on, ki resnično
je Gospod, razodeva v svoji
Božji majhnosti, krotkosti in
ponižnosti.
Na ponižni vzpetini
ob Genezareškem jezeru, na tem
novem Sinaju nove zaveze Božje
ljubezni, Jezus z Božjo avtoriteto
oznanja novemu občestvu temeljni
nauk že navzočega nebeškega
kraljestva, nauk, ki je hkrati
neomajna obljuba.
S te gore,
ki bo odslej gora blagrov, se
iz Jezusovih ust skozi vse čase
razlega najlepša, edinstvena
melodija nebeškega kraljestva,
nova pesem s čudovitim uvodnim
refrenom:
- »Blagor ubogim
v duhu, kajti njihovo je nebeško
kraljestvo.
- Blagor žalostnim,
kajti potolaženi bodo.
- Blagor
krotkim …
- Blagor lačnim in žejnim
pravičnosti …
- Blagor usmiljenim
…
- Blagor čistim v srcu …
- Blagor
tistim, ki delajo za mir …
- Blagor
tistim, ki so zaradi pravičnosti
preganjani …
- Blagor vam, kadar
vas bodo zaradi mene zasramovali«
(Mt 5,3–12). Evangelij
po Mateju
To je nova pesem
nove pravičnosti, ki nas v razodetju
dobrote nebeškega Očeta vabi
k posnemanju:
- »Ljubíte
svoje sovražnike in molíte
za tiste, ki vas preganjajo,
da boste postali sinovi svojega
Očeta, ki je v nebesih.
- On namreč
daje svojemu soncu, da vzhaja
nad hudobnimi in dobrimi, ter
pošilja dež pravičnim in krivičnim
…
- Bodite torej popolni, kakor
je popoln vaš nebeški Oče«
(Mt 5,44–48).Evangelij
po Mateju
Usmiljenje,
ki ga človek doživlja s strani
Boga, naj bo zanj merilo ravnanja
v medsebojnih odnosih. V zgodbi
o neusmiljenem služabniku govori
kralj, ki je podoba Boga:
- »Ves
dolg sem ti odpustil, ker si
me prosil. Ali nisi bil tudi
ti dolžan usmiliti se svojega
soslužabnika, kakor sem se jaz
usmilil tebe?« (Mt 18,32–33).
Božja dobrota je torej zavezujoč
dar, in odgovor nanjo, ki naj
se uresničuje v odnosu do sočloveka,
bo odločal o izidu poslednje
sodbe:
Če želite biti obveščeni
o dejavnostih Odbora za
posvetitev JMS, vpišite spodaj
svoje kontaktne podatke. Polja,
ki so označena
z modrim, je potrebno
obvezno
izpolniti.
|