Jezus
– prinašalec življenja Evangelij
po Janezu
Evangelij
po Janezu je nastal 20 do 30
let po sinoptičnih evangelijih
(Marko, Matej, Luka), in sicer
proti koncu 1. stoletja po Kr.
Namenjen je krščanski skupnosti,
in to ne za osnovno katehezo,
ampak za njeno poglobitev.
To
je evangelij o edinorojenem
Božjem Sinu, ki nam daje večno
življenje in je v najodličnejšem
smislu evangelij o Božji ljubezni:
- ta nam kot velereka nenehno
priteka iz Jezusovega Srca,
ki ga je odprla vojakova sulica
na Kalvariji (Jn 19,34), v skladu
z Jezusovo prerokbo:
- »Če
je kdo žejen, naj pride k meni
in naj pije, kdor vame veruje«
(Jn 7,37 sl.)Evangelij
po Janezu
Jezus
je v evangeliju po Janezu bistveno
predstavljen kot tisti, ki ga
Oče pošilja v svet.
- »Oče,
ki me je poslal« je običajni
izraz v tem evangeliju (Jn 5,37;
6,44.). Evangelij
po Janezu
- Sin je poslan v »svet«,
kajti »Bog je namreč svet
tako vzljubil, da je dal svojega
edinorojenega Sina, da bi se
nihče, kdor vanj veruje, ne
pogubil, ampak bi imel večno
življenje.
- Bog namreč svojega
Sina ni poslal na svet, da bi
svet sodil, ampak da bi se svet
po njem rešil« (Jn 3,16–17).
Evangelij
po Janezu
- Jezus je poslan v kozmičnem,
vseobsežnem smislu v »svet
vsega človeštva«, da bi
rešil vse ljudi (Jn 4,42): rešenje
ni omejeno le na ljudstvo Izrael
ali na Samarijane.
Ta
Jezusova poslanost k vsem ljudem
ima svoje ozadje: med svetom,
kakršnega je ustvaril Bog, in
svetom, kakršen dejansko je,
je velik prepad:
- »Resnična
luč, ki razsvetljuje vsakega
človeka, je prihajala na svet. Beseda
je bila na svetu in svet je
po njej nastal, a svet je ni
spoznal. V svojo lastnino je
prišla, toda njeni je niso sprejeli«
(Jn 1,9–11).Evangelij
po Janezu
Svet
je v grehu, in Božji Sin je
Mesija, je
- »Božje
Jagnje, ki odjemlje greh sveta«
(Jn 1,29). Evangelij
po Janezu
Jezus je Jagnje in
je hkrati Dobri pastir! On pozna,
ljubi svoje ovce, in ovce ga
poznajo, ljubijo prav zaradi
tega, ker zaznavajo njegovo
ljubezen:
- »Ko vse svoje
spusti ven, hodi pred njimi
in ovce gredo za njim, ker poznajo
njegov glas« (Jn 10,4).
Evangelij
po Janezu
On daje svoje življenje za ovce:
- »Jaz sem dobri pastir.
Dobri pastir da svoje življenje
za ovce.
- Tisti pa, ki je najemnik
in ne pastir in ovce niso njegove,
pusti ovce in zbeži, ko vidi,
da prihaja volk, in volk jih
pograbi in razkropi.
- Je pač
najemnik in mu za ovce ni mar.
Jaz sem dobri pastir in poznam
svoje in moje poznajo mene,
kakor Oče pozna mene in jaz
poznam Očeta. Svoje življenje
dam za ovce« (Jn 10,11–15).
Zveličanje,
ki ga prinaša Božji Sin ljudem,
je »večno življenje«.
Prav to je namen njegovega prihoda:
-
»Jaz sem prišel, da bi
imeli življenje in ga imeli
v obilju« (Jn 10,10).
Evangelij
po Janezu
V vedno novih podobah in simbolih
evangelij po Janezu opisuje
to življenje, ki po Sinu priteka
iz Boga in njegove ljubezni:
- to so reke žive vode (Jn 7,37);
- Jezus je luč, ki preganja temo
smrti (Jn 8,12);
- Jezus je vstajenje
in življenje (Jn 11,25);
- Jezus
je pot, resnica in življenje
(Jn 14,6).Evangelij
po Janezu
Jezus
nas ne le rešuje, ampak nas
tudi hrani z njim samim. On
je Kruh življenja v dvojnem
pomenu besede. Najprej kot vidna
oseba, ki nas nagovarja:
- »Oče
vam daje resnični kruh iz nebes.
Božji kruh je namreč tisti,
ki prihaja iz nebes in daje
svetu življenje« (Jn 6,32–33).
Evangelij
po Janezu
Nato kot zakrament:
- »Jaz
sem živi kruh, ki sem prišel
iz nebes. Če kdo jé od
tega kruha, bo živel vekomaj.
Kruh pa, ki ga bom jaz dal,
je moje meso za življenje sveta«
(Jn 6,51).
Jezus je resnična
vinska trta in mi mladike, ki
niso le na njem, ampak v njem,
tj. živijo iz njega. Od Očeta
se ljubezen pretaka v Sina,
in od Sina v nas:
- »Kakor
je Oče mene ljubil, sem tudi
jaz vas ljubil. Ostanite v moji
ljubezni!« (Jn 15,9).
Ocean ljubezni, ki se od Očeta
pretaka v Sina, se od Sina izliva
v nas!
Ostati
v ljubezni Božjega Sina, v tem
je pravo duhovno življenje:
-
»Če se boste držali mojih
zapovedi, boste ostali v moji
ljubezni, kakor sem se tudi
jaz držal zapovedi svojega Očeta
in ostajam v njegovi ljubezni«
(Jn 15,10).
To pomeni drug drugemu
umivati noge po zgledu Božjega
Sina, ki je med nami izvršil
veliko umivanje nog – s svojo
ponižno ljubeznijo:
- »Če
sem torej jaz, Gospod in Učitelj,
vam umil noge, ste tudi vi dolžni
drug drugemu umivati noge. Zgled
sem vam namreč dal, da bi tudi
vi delali tako, kakor sem jaz
vam storil« (Jn 13,14–15). Evangelij
po Janezu
Zato pa nam more tudi dati novo
zapoved:
- »Novo zapoved
vam dam, da se ljubite med seboj!
Kakor sem vas jaz ljubil, tako
se tudi vi ljubite med seboj!
Po tem bodo vsi spoznali, da
ste moji učenci, če boste med
seboj imeli ljubezen«
(Jn 13,34–35).
- »Ne imenujem
vas več služabnike, ker služabnik
ne ve, kaj dela njegov gospodar;
vas sem imenoval prijatelje,
ker sem vam razodel vse, kar
sem slišal od svojega Očeta«
(Jn 15,15). Evangelij
po Janezu
Božja ljubezen,
Božje prijateljstvo!
|