Nova zaveza - Evangelij po Janezu

Jezus – prinašalec življenja
Evangelij po Janezu

Evangelij po Janezu je nastal 20 do 30 let po sinoptičnih evangelijih (Marko, Matej, Luka), in sicer proti koncu 1. stoletja po Kr. Namenjen je krščanski skupnosti, in to ne za osnovno katehezo, ampak za njeno poglobitev.

To je evangelij o edinorojenem Božjem Sinu, ki nam daje večno življenje in je v najodličnejšem smislu evangelij o Božji ljubezni:

• ta nam kot velereka nenehno priteka iz Jezusovega Srca, ki ga je odprla vojakova sulica na Kalvariji (Jn 19,34), v skladu z Jezusovo prerokbo:
• »Če je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije, kdor vame veruje« (Jn 7,37 sl.)Evangelij po Janezu

Jezus je v evangeliju po Janezu bistveno predstavljen kot tisti, ki ga Oče pošilja v svet.

• »Oče, ki me je poslal« je običajni izraz v tem evangeliju (Jn 5,37; 6,44.). Evangelij po Janezu
• Sin je poslan v »svet«, kajti »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.
• Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil« (Jn 3,16–17). Evangelij po Janezu
• Jezus je poslan v kozmičnem, vseobsežnem smislu v »svet vsega človeštva«, da bi rešil vse ljudi (Jn 4,42): rešenje ni omejeno le na ljudstvo Izrael ali na Samarijane.

Ta Jezusova poslanost k vsem ljudem ima svoje ozadje: med svetom, kakršnega je ustvaril Bog, in svetom, kakršen dejansko je, je velik prepad:

• »Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet. Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli« (Jn 1,9–11).Evangelij po Janezu

Svet je v grehu, in Božji Sin je Mesija, je  

• »Božje Jagnje, ki odjemlje greh sveta« (Jn 1,29). Evangelij po Janezu

Jezus je Jagnje in je hkrati Dobri pastir! On pozna, ljubi svoje ovce, in ovce ga poznajo, ljubijo prav zaradi tega, ker zaznavajo njegovo ljubezen:

• »Ko vse svoje spusti ven, hodi pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas« (Jn 10,4). Evangelij po Janezu

On daje svoje življenje za ovce:

• »Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce.
• Tisti pa, ki je najemnik in ne pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi.
• Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce« (Jn 10,11–15).

Zveličanje, ki ga prinaša Božji Sin ljudem, je »večno življenje«. Prav to je namen njegovega prihoda:

• »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju« (Jn 10,10). Evangelij po Janezu

V vedno novih podobah in simbolih evangelij po Janezu opisuje to življenje, ki po Sinu priteka iz Boga in njegove ljubezni:

• to so reke žive vode (Jn 7,37);
• Jezus je luč, ki preganja temo smrti (Jn 8,12);
• Jezus je vstajenje in življenje (Jn 11,25);
• Jezus je pot, resnica in življenje (Jn 14,6).Evangelij po Janezu

Jezus nas ne le rešuje, ampak nas tudi hrani z njim samim. On je Kruh življenja v dvojnem pomenu besede. Najprej kot vidna oseba, ki nas nagovarja:

• »Oče vam daje resnični kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje« (Jn 6,32–33). Evangelij po Janezu

Nato kot zakrament:

• »Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta« (Jn 6,51).

Jezus je resnična vinska trta in mi mladike, ki niso le na njem, ampak v njem, tj. živijo iz njega. Od Očeta se ljubezen pretaka v Sina, in od Sina v nas:

• »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni!« (Jn 15,9).

Ocean ljubezni, ki se od Očeta pretaka v Sina, se od Sina izliva v nas!

Ostati v ljubezni Božjega Sina, v tem je pravo duhovno življenje:

• »Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni« (Jn 15,10).

To pomeni drug drugemu umivati noge po zgledu Božjega Sina, ki je med nami izvršil veliko umivanje nog – s svojo ponižno ljubeznijo:

• »Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil« (Jn 13,14–15). Evangelij po Janezu

Zato pa nam more tudi dati novo zapoved:

• »Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen« (Jn 13,34–35).
• »Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta« (Jn 15,15). Evangelij po Janezu

Božja ljubezen, Božje prijateljstvo!