Češčenje Srca Jezusovega pri Slovencih

Velik častilec in pospeševalec češčenja Srca Jezusovega je bil škof Irenej Friderik Baraga (1797–1868), in sicer zlasti v času svojega kaplanovanja v Šmartinu pri Kranju (1824–1828).

Povezan z ljubljanskimi frančiškani je vpisoval v bratovščino Srca Jezusovega in zaradi tega je imel v tedanji janzenistično jožefinistični dobi težave.

Duhovno se je hranil z duhovnostjo svetega Klemena Dvoržaka in svetega Alfonza Ligvorija, kjer je bilo češčenje Srca Jezusovega poudarjeno.

• Po letu 1850 se je začela pri Slovencih prebujati tudi med duhovniki tista naravnanost, ki je bila ponovno dojemljiva za češčenje Srca Jezusovega.

Luka Jeran in njegov krog, ki je bil zbran okoli Zgodnje Danice, je pripravil teren in leta 1902 je že začel izhajati Glasnik Srca Jezusovega (Glasnik najsvetejših Src), ki so ga leta 1925 prevzeli jezuiti.

Ljubljanski škof Jakob Missia je leta 1897 ustanovil tako imenovano »Duhovniško društvo presvetega Srca Jezusovega«, katerega namen so bile

• redne mesečne konference duhovnikov,
• enourno tedensko češčenje Najsvetejšega,
• češčenje Jezusovega Srca pa je imelo izrazit evharistični poudarek.

Generalni vikar ljubljanske škofije J. Flis je v Ljubljanskem škofijskem listu leta 1918 zapisal:

• »Naše življenje je mnogokrat trdo in ima svoje težave, delo je težko, dnevi so mračni ... Le okrepčilo, ki ga dobivamo iz presveto Srca Jezusovega pri obisku presvetega Zakramenta, more otožno srce dvigniti, razveseliti, navdušiti za požrtvovalno delo, za boj proti duševni moralni gnilobi, kakršna se nam kaže med svetom in nam povzroča mnogo skrbi za prihodnost« (LŠL 1918, 67s).

Škof Anton Bonaventura Jeglič je kot zvesti uresničevalec papeževih navodil 20. aprila 1918 posredoval željo papeža Benedikta XV. o posvečanju družin Srcu Jezusovemu.

Na 5. katoliškem shodu 26. avgusta 1923 smo se kot narod posvetili Srcu Jezusovemu.

• Mariborska škofija je imela nato še posebno posvetitev Srcu Jezusovemu 8. septembra 1934 ob priliki evharističnega kongresa.

Potem so se mu posvetile mnoge naše družine in tudi številne organizacije.

V težkih razmerah druge svetovne vojne se je (na ravni ljubljanske škofije) opravljalo devet prvih petkov od decembra 1941 do septembra 1942 in na poziv škofa Gregorija Rožmana se je opravljanje prvih petkov nadaljevalo.

• Hvaležni smo Bogu za vzore slovenskih škofov in duhovnikov, ki so slovenski narod usmerjali k češčenju Srca Jezusovega, najprej pa sami ravno v tem češčenju zajemali moč in usmeritev za svoje delovanje.