Blaženi Henrik Suzo (Seuse) (1295–1366)

Med tiste, ki so predvsem zaslužni za utrditev in postopni razvoj češčenja Srca Jezusovega, papež Pij XII. v svoji okrožnici o Srcu Jezusovem uvršča tudi blaženega Henrika Suza.

• Na nemškem jezikovnem območju je dobro znan mistik, pri nas pa je manj poznan.

Rojen je bil leta 1295 ob Bodenskem jezeru.

Že s trinajstimi leti je vstopil v dominikanski samostan. Njegovo življenje bi mogli označiti kot posnemanje kreposti Jezusovega Srca. Češčenje Srca Jezusovega je širil s svojimi spisi, imel pa je tudi mistična doživetja.

• Globoko notranje spreobrnjenje je doživel pri osemnajstih letih. 22 let je nato živel strogo spokorno življenje.
• Temu obdobju pa je sledil čas hudega notranjega trpljenja.
• Njegovo češčenje Srca Jezusovega spoznamo iz njegove »Knjižice večne modrosti« in iz opisa njegovega življenja.

Za blaženega Henrika Suza je značilno, da je češčenje Jezusovega Srca pri njem povezano s sotrpljenjem z Jezusom.

• Postopoma je spoznal, da se je mogoče z Jezusom povezati samo preko poti trpljenja.

Pogosto je premišljeval Kristusovo trpljenje v Getsemaniju. Doživeti je moral več krivih obtožb.

Še posebno boleča je bila lažna obtožba neke ženske, da ima z njo nezakonskega otroka. Na osnovi te laži mu je bilo praktično onemogočeno duhovniško delovanje in zapustili so ga celo najboljši prijatelji.

Odšel je v Ulm, kjer je deloval kot pridigar in tam je tudi umrl leta 1366.

• Blaženi Henrik Suzo nas uči, kako naj se v najbolj bolečih trenutkih še posebej povežemo s Srcem Jezusovim.

Pij XII. je z omembo bl. Henrika Suza in ostalih mističnih osebnosti v okrožnici o Srcu Jezusovem pokazal, da imajo tudi privatna ali posebna razodetja velik pomen, le dobro jih je potrebno vključiti v nauk Svetega pisma, izročila in cerkvenega učiteljstva.

Posebnih razodetij ne smemo ne precenjevati ne podcenjevati.

Njihova vrednost je zlasti v tem, da poudarijo kakšno za določen čas posebej pomembno vsebino javnega razodetja.